1. majska budnica 2026

Brkinska godba 2000

Ko je prvi majhen sončni žarek pokukal na plac je tiho pobožal mlaj, kakor bi ga želel nežno prebuditi.

In mlaj je zašumel — ne sam od sebe, temveč ob zvokih budnice Brkinske godbe 2000, ki so se kot jutranja pesem razlili po vasi.

Pisani trakovi na njegovem vrhu so zaplesali, kot bi jih vodil nevidni dirigent, zastave pa so v rahlem vetru šepetale stare zgodbe.

Godbeniki so dihali z glasbo, vsak ton je bil korak, vsaka melodija pot — in vaščani so obstali, prisluhnili, kot bi poslušali nekaj davno pozabljenega, a domačega.

Pod mlajem so se srečali pogledi, nasmehi in tople besede. Čas ni več hitel — za hip se je ustavil, da smo lahko skupaj zadihali.

Ko je zadnji ton nežno odplaval med krošnje, smo dvignili kozarce, si segli v roke in pustili besedam, da so tekle lahkotno kot pomladni veter. Obljuba je ostala med nami — tiha, a trdna — da se prihodnje leto znova srečamo.

In tako se je prvomajska pravljica počasi zaprla. A ni zares izginila — skrila se je v spomine, v smeh in v zgodbe, ki bodo še dolgo živele med nami.