Klanec pri Kozini
Vas
Vas Klanec pri Kozini leži v severovzhodnem delu Istre, v dolini pod Kozino in Slavnikom, na nadmorski višini 412 m. Vas se razprostira v dveh krakih pod gričem s cerkvijo Sv. Petra, pred njo pa rasteta dve mogočni lipi. Vas se nahaja v dolini na flišni zaplati. Severni del doline oz. potok Glinščica predstavljata naravno geografsko mejo Istrskega polotoka, ki se začne pri Žavljah v Italiji, se vzpne pri Boljuncu na Botač in Podgorsko planoto, zaokroži Slavniško pogorje in se po Podgrajskem podolju (cesta Trst – Reka) spušča v Kvarnerski zaliv.
Nad vasjo potekajo glavne prometne žile iz notranjosti države proti Istri in v obratni smeri.
Društvo Klanec
Z vasi – za Vas
V vasi deluje tudi Društvo Klanec, naše poslanstvo je povezovanje skupnosti, spodbujanje aktivnega preživljanja prostega časa ter izvajanje projektov in dogodkov, ki prispevajo k razvoju lokalnega okolja. Društvo združuje člane različnih generacij in nudi prostor za sodelovanje, učenje in druženje.
Društvo Klanec je skupina zagnanih ljudi, različnih generacij, ki verjamejo v moč skupnosti, sodelovanja in dobrih odnosov.
Kulturna in zgodovinska dediščina
Naravne znamenitosti
Vodna črpalka za parne lokomotive
Na severnem robu vasi stoji obnovljena vodna črpalka, zgrajena ob koncu 19. stoletja za oskrbo parnih lokomotiv na progi Hrpelje–Kozina–Trst. Črpalka je delovala do leta 1970 za železnico, nato pa še do leta 1980 za potrebe industrije. Danes je kompleks obnovljen in vključuje manjši muzej, informacijsko točko Krajinskega parka Beka ter razstavo o gradnji drugega tira Divača-Koper.
Foto: Obnovljena vodna črpalka. www.hrpelje-kozina.si
Dve mogočni lipi pri cerkvi sv. Petra
Na griču nad vasjo stoji cerkev sv. Petra, pred katero rasteta dve mogočni lipi. Ti drevesi sta pomemben del kulturne dediščine vasi in predstavljata priljubljeno zbirališče ter simbol povezanosti skupnosti.
Foto: Razglednica iz leta 1900, last Antona Metlike
Glinščica
V bližini vasi sta dva izvira potoka Glinščica. Potočka iz obeh izvirov se pod cerkvenim gričem združita v vodotok Glinščica, ki nato teče v mirnem teku po spodnjem delu (kraku) vasi, ob dveh vodnih zbiralnikih in se pod klanškim mostom v strmem padcu (slap pod mostom) spusti v sotesko Botač (ostanki mlinov). V zaselku Botač prečka državno mejo ter nadaljuje pot po čudoviti kanjonski dolini, naravnem parku Doline Glinščice in se nato izlije v Tržaški zaliv. Skupna dolžina vodotoka Glinščica, od izvira v Klancu do izliva v Tržaški zaliv pri Žavljah, je cca 12.100 m.
Foto: “Dolina Glinščice”, pdblagajana.blogspot.com
Klanski most
Pri gradnji ceste skozi vas je bil na spodnjem delu vasi, nad staro cesto in Glinščico (v času izgradnje železniške proge proti Puli) zgrajen kamniti most s tremi loki – “kolonami”. Most so porušili tik pred prihodom nemške vojske, z namenom da bi jo ustavili. Most so nemški vojaki obšli po stari cesti pod porušenim mostom, kjer so ostanke mostu odrinili in nato nemoteno prispeli v vas. Po vojni so ga ponovno zgradili le z dvema kolonama
Makadamska cesta je bila zelo prašna, zato so jo morali v vasi občasno polivali s tekočim asfaltom.
Cesto so leta 1954 na hitro asfaltirali, ker je takrat prišel k Titu na obisk Etiopski cesar Haile Salassi (24. julij 1954), ki se je po tej poti peljal na Brione.
Tekst: Bogdan Martinčič
Foto: Klanski most, last Darinke Lovrečič-“Lekačeve”
Ledenice
V vasi so bile tudi ledenice, v katerih so shranjevali led in ga prodajali v Trstu. Pozimi so z ledom iz kalov napolnili posebej narejene kamnite okrogle jame in ga nato v poletnih nočeh z močnimi vprežnimi vozovi, vozili v Trst, kjer so ga uporabljale gostilne in ribarnice.
Prebivalci vasi so se preživljali v glavnem s poljedelstvom, perutninarstvom in živinorejo, z nabiranjem gozdnih dobrot in cvetja ter prodajo teh pridelkov in gozdnih nabirkov ter ledu v bližnjem Trstu.
Naporno pot do Trsta jim je precej olajšala tudi leta 1887 zgrajena železniška proga Hrpelje-Kozina-Trst. Ob koncu leta 1958 je bila proga ukinjena.
Ledenice v Klancu pri Kozini: ob cesti za Prešnico je bila “Jerščeva”, na Klanskih valah: “Vidmrjeva” in dve “Maljenovi” ter “Verbova”; ob Cergoljevi hiši ob poti za Ocizlo pa “Ugowitzerjeva” in pod pokopališčem dve “Kovačevi”. Kovačevi ledenici sta se nahajali pod cerkvenim gričem, v bližini zgornjega levega pritoka potoka Glinščica, ena je še sorazmerno ohranjena (na sliki), druga pa je žal zasuta.
Tekst: Bogdan Martinčič
Foto: Kovačeva ledenica, Bogdan Martinčič, april 2008
Cerkev Sv. Petra
“Kristus pa je vzel pri Klancu hrib in ga nagromadil na ubitega modrasa. Na tem novem gričku, pod katerim teče bister potoček, so sezidali kapelico sv. Petra, ki so jo pozneje povečali v lepo in čedno cerkev”. – po legendi.
Prvič je cerkev v Klancu omenjena leta 1361, nato pa še večkrat v 14. in 15. stoletju. Komelj datira cerkev v 16. oziroma 17. stoletje. (Ivan Komelj, Gotska arhitektura, Ljubljana 1973, p. 281). Današnja cerkev je bila grajena med leti 1659 in 1670, v času namestništva župnika Benedikta Fogarina iz Dolinske župnije.V času nastanka te cerkve je bil Klanec pomembna vas z mitnico in od 6. 1. 1627 tudi kaplanija župnije v Dolini, zato je v primerjavi s cerkvijo Marije Snežne na Gradišci, kljub enaki zasnovi klanska cerkev pričakovano večja in monumentalnejša. Pravzaprav je ena izmed najbolj zahtevno zgrajenih cerkva na tem področju, tako v arhitekturni kot tudi v kamnoseški obdelavi, s tem pa verjetno tudi najbolj zahtevno delo Anžeta Felicijana (Daša Pahor (2004): Mojster Anže Felicijan in arhitektura 17. stoletja med Brkini, Krasom in Istro razprave na str.133 -137).
Tekst: Bogdan Martinčič
Foto: Cerkev Sv. Petra Klanec pri Kozini, Bogdan Martinčič, april 2008
